SREDNJA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM MARIBOR
- sklop: O športu za kulturo miru
PROJEKTNO DELO
ZDRAVA PREHRANA IN ZDRAV ŽIVLJENJSKI SLOG
Projektno delo dijakov Srednje šole za gostinstvo in turizem Maribor iz 2. E in 2. F z mentorji je potekalo v marcu in aprilu 2013 pri učnih urah, izven pouka in z delom doma, na zadnji dan, 10. aprila 2013, pa so z delom nadaljevali v šoli in ga zaključili s pripravo kosila in celoten projekt predstavili na šolski prireditvi.
Učitelji so delo zastavili v različnih delavnicah in drugih oblikah dela, pri čemer so usmerjali delo dijakov in pri tem odpirali teme in vprašanja na temo zdrava prehrana in zdrav življenjski slog.
Projektno delo je zajemalo širok nabor učnih in drugih ciljev, med drugimi tudi cilje Unesca in 1. mednarodnega UNESCO ASP net projekta (Unesco ASP tek mladih) in Zdrave šole.
Z zaključno prireditvijo smo na šoli obeležili še svetovni dan voda, ki je 22. marca, in svetovni dan zdravja, ki je 7. aprila.
1. del
Učitelji so se z dijaki pogovarjali o naslednjih temah:
– kaj posamezniku pomeni zdravje,
– kako zdravo jemo,
– kaj vpliva na zdravo prehranjevanje,
– ali znamo uživati ob uživanju hrane,
– kateri so zdravi načini priprav hrane in pijače,
– koliko in kakšno hrano dnevno potrebujemo,
– kako prehranjevanje vpliva na človekovo počutje,
– kakšno hrano moramo uživati glede na psiho-fizične potrebe ipd.
Vsak učitelj je po svojih podrobneje določenih ciljih in metodah dela vodil dijake do odgovorov oz. ugotovitev o zdravi prehrani in zdravem življenjskem slogu.
2. del
Dijaki so primerjali prehransko piramido iz leta 1992 z Mojo piramido 2005 ter opisali razlike, prednosti in pomanjkljivosti slednje.
Dijaki so iz kartona izdelali tridimenzionalno Mojo piramido 2005. Ugotovili so, da se po eni izmed ploskev proti vrhu Moje piramide vzpenja človek, spremlja pa ga slogan Stopnice do boljšega zdravja. Ta del piramide poudarja pomembnost telesne aktivnosti za ohranjanje dobrega zdravja in počutja, torej pomen zdravega življenjskega sloga, predvsem pomen kontroliranja telesne teže in nujnost redne telesne dejavnosti. Dijaki so tudi ugotovili, da se potrebe po količini živil iz posamezne skupine živil pri mladostnikih razlikujejo glede na spol in telesno aktivnost.
3. del
Dijaki so skušali zaznati rozine z različnimi čutili, s tipom in z vidom, vohom, s sluhom, z žvečenjem in okušanjem, nato pa so svoja opažanja zaznav opisali.
4. del
Skupina dijakov se je odpravila na pohod na Pohorje in nato so primerjali izračune porabljenih kalorij pri različnih hitrosti gibanja in glede na dolžino poti. Izračunali so, kolikšno vsebnost kalorij imajo posamezni sadeži in koliko jih lahko pojemo za prehojeno pot ter koliko vode potrebuje človeški organizem pri večji športni aktivnosti. Opise, izračune in simulacije so nato predstavili drugim dijakom.
5. del
Dijaki so pripravili anketni vprašalnik, s katerim so ugotavljali, kako pogosto se ukvarjajo s športom in katera živila uživajo vsak dan ter nato s tabelarnimi in grafičnimi prikazi predstavili rezultate.
6. del
Dijaki so zapisali nabor sadja in zelenjave v petih različnih barvah za načrtovane priprave jedi in sadnih napitkov s pomočjo računalniškega programa in nato pripravili slovarčka strokovnih izrazov v angleščini in nemščini.
7. del
Dijaki so samostojno iskali knjige in zbirali besedila, pesmi in pregovore o zdravju ter zapisovali besedila za vabilo, zloženke, plakate in predstavitve ter nastala besedila pregledovali s pomočjo Slovarja slovenskega knjižnega jezika in drugih strokovnih slovarjev.
Pripravljali so se in se urili v govornih nastopih o naslednjih temah:
– zdravje na splošno,
– zdrava prehrana,
– zdravo nakupovanje,
– zdrava zabava in
– ortoreksija.
8. del
Dijaki so si ogledali dva videoposnetka o zdravju in zdravem življenjskem slogu in nato v pogovoru z učiteljem komentirali predstavljene vsebine ter izražali svoje poglede in razmišljanja o ustreznosti lastnega življenjskega sloga.
9. del
Dijaki so na dan prireditve pripravili kosilo (hladne uvodne jedi, juho, glavne jedi in sladice). Pri tem so upoštevali smernice za zdravo prehrano (izbor zdravemu 4-hodnemu obroku primerna živila, pravilna in ustrezna priprava jedi in smotrnost rabe živil).
Za pripravo jedi so uporabljali živila lokalnega izvora. Uporabljali so polnozrnato moko. Zmanjšali so uporabo soli in sladkorja ter del sladkorja zamenjali z medom. Za zabelo solat so uporabili hladno stiskano olivno olje. Živila so toplotno obdelali tako, da so jih le kuhali ali dušili.
10. del
Dijaki so sokove pripravljali iz 100-odstotnega sadnega oz. zelenjavnega deleža, brez dodanega sladkorja in brez dodanih sladil. Pri tem so ugotavljali, kakšne stranske učinke imajo različne vrste sladkorjev in druga dodana sladila.
Posebno pozornost so namenili tudi temam, kot so voda in varnost hrane, uporaba vode v kuhinjskih in strežnih obratih ter smotrna poraba vode in čistil.
Pripravljene jedi in napitki
HLADNE UVODNE JEDI |
11. del
Dijaki so postavili omizja za hladno-topli bife in kosilo in izbrali ustrezen strežni material ter pri tem barvno in tematsko uskladili prostor in razstavljene izdelke. Za ta namen so za okrasitev slavnostnih pogrinjkov uporabljali le naravne materiale, sadje in zelenjavo.
12. del
Na prireditvi ob zaključku projekta so dijaki svoje delo javno predstavili, dogajanje pa je ena dijakinja popestrila z glasbeno točko.
Ob koncu
Strnemo lahko, da so bili cilji projekta doseženi. Dijaki in učitelji so pridobivali, povezovali in prikazovali znanja in dognanja o zdravi prehrani in zdravem življenjskem slogu z uporabo v vsakdanjem, šolskem in poklicnem življenju, kar se je izkazalo kot uspešna, za dijake pa tudi zelo zanimiva izkušnja.
Simona Gljuk Peče, koordinatorica Unesco šole na SŠGT MB